ODVETNIŠKA PISARNA CEK
Obligacijsko pravo
Obligacijsko pravo je panoga civilnega prava, ki ureja pravna razmerja, ki kot posledico pomenijo obveznost za pravno ali fizično osebo.
Obveznost je pravna zaveza ene stranke (dolžnik) drugi stranki (upnik), da ji nekaj da, zanjo nekaj stori oz. opusti ali dopusti kako dajanje (vsebina obveznosti). Upnik je upravičen zahtevati izpolnitev te obveznosti. Obveznost je iztožljiva, se pravi, je njeno prisilno izvršitev mogoče doseči pred sodiščem. Obveznost je zapadla ali zapadla, ko je moč zahtevati izpolnitev po vsebini obligacije.Obligacijsko pravo je klasično po rimsko pravo razdeljeno na pogodbe (kontrakte), kvazi kontrakte, delikte in kvazidelikte. Pravna teorija je nato razdelitev razdelila na obveznosti poslovne in neposlovne narave.Poslovne obligacije imenujemo tiste, ki nastanejo s pravnim poslom, bodisi z dvostranskim pravnim poslom (pogodbo), ali pa s katerim od enostranskih pravnih poslov.Neposlovne obveznosti pa so posledice nekaterih pravnih dejstev, ki jih zakon določa kot odločilna za izvor obveznosti. To so zlasti nedopustna in krivdna dejanja (delikti), nedopustna dejanja ne glede na krivdo (kvazidelikti) in neopravičene obogatitve na škodo druge stranke (kondikcije in verzije).Pri obligacijskem pravo je del zasebnega prava civilno pravo, gre torej za urejanje razmerij, ki so jih udeleženci sposobni urejati sami med seboj, zato so pomembni pogoji za sposobnost sklepanja poslov. Razmerja obligacijskega prava v Sloveniji ureja Obligacijski zakonik.
Sodna praksa Obligacijsko pravo
Sklenitev posojilne pogodbe z namenom poravnave odprtih obveznosti iz druge posojilne pogodbe, ne nasprotuje ne ustavni načelom, ne prisilnim predpisom in tudi ne morali.
Preklic darilne pogodbe zaradi hude nehvaležnosti je možen tudi v primeru, da obdarjenkin mož stori hudo kaznivo dejanje zoper očeta darovalke.
Sodišče je tožnici prisodilo odškodnino, čeprav ni razpolagala z zdravstveno dokumentacijo o poškodbah in razen izpovedbe ni bilo drugih dokazov o povzročitelju.
Žaljivke, ki jih je oškodovanec izrekel po telefonu, ne predstavljajo direktnega izzivanja, zato oškodovanec ne more biti soodgovoren za škodne posledice v kasnejšem pretepu.
Okoliščina, da se je toženec moral odseliti iz Slovenije zaradi osamosvojitvene vojne, ne predstavlja višje sile in ne vpliva na obveznost vračila kredita skupaj z vsemi obrestmi.
Stroški začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, se krijejo iz položenega predujma in na ta način zastopani stranki ni mogoče naložiti v plačilo teh stroškov.
Če mora tožeča stranka doplačati predujem za stroške začasnega zastopnika, sodišče slednjemu prizna skupni znesek stroškov, razlika pa se izplača šele po tem, ko se razlika predujma izterja.