ODVETNIŠKA PISARNA CEK
Kazensko pravo
Kazensko pravo je celota pravnih pravil in pravnih načel, ki opredeljujejo kazniva dejanja, kazensko odgovornost in kazenske sankcije.
Temeljna načela kazenskega prava so: načelo človekovega dostojanstva in humanosti, načelo legitimnosti in omejenosti represije samo na nujne primere (prisila kot ultima ratio), načelo zakonitosti (Nullum crimen nulla poena sine lege paevia; Nullum crimen sine lege certa), načelo subjektivne ali krivdne odgovornosti ter načelo sorazmernosti med kaznivim dejanjem in kaznijo.
Kazensko pravo ima splošni in posebni del. Predmet splošnega dela so načela kazenskega prava in vsa tista pravna pravila, ki se nanašajo na zasnovo in skupne značilnosti vseh kaznivih dejanj, na splošne prvine in predpostavke kazenske odgovornosti in na sistem kazenskih sankcij. Posebni del pa zajema opise kaznivih dejanj, ki so razvrščena po različnih skupinah.
Sodna praksa Kazensko pravo
Pri kaznivem dejanju nasilništva je za izpolnitev zakonskega znaka "spravljanja v podrejen položaj" potrebno, da takšen položaj pri žrtvah ustvari nemoč, strah, vznemirjenje in podobno, v večji intenzivnosti in trajanju.
Zamuda, ki je nastala zaradi nepravilno zapisanega naslova na pošiljki, ni nezakrivljena in ne gre za opravičljiv razlog, saj se od zagovornika zahteva še posebna skrbnost.
Ali ima hramba orožja vse znake kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja, je mogoče ugotoviti šele na podlagi mnenja izvedenca balistične stroke.
Ker je obdolženka obljubljala vrtoglave obresti, posojilnim pogodbam prilagala izračune obresti in terjatve pripoznavala z notarsko overjenimi listinami, je goljufivi namen dokazan.
Obdolženec, ki je upravičeno pričakoval, da bo prejel priliv na svoj račun in zato imel ustrezno kritje za vse izdane čeke, ni kazensko odgovoren za izdajo nekritega čeka.
Ker je kolesarka vozila v napačni smeri, njeno ravnanje ni bilo objektivno predvidljivo, zato povzročitelj nesreče ni kazensko odgovoren.
Ker je bila s kaznivim dejanjem povzročena škoda že ugotovljena s civilno sodbo, ima sodišče dodatno podlago za vezanost pogojne obsodbe na izpolnitev posebnega pogoja.
Obdolženki z visoko izobrazbo je poznano, da lahko spričevalo izda le šola, v kateri je opravljen predpisan program in zaključeno šolanje, zato je vedela, da je moževo spričevalo ponarejeno.
Za obsodbo ni potrebno, da se namen nadaljnje prodaje v posameznem primeru dokazuje z ugotavljanjem kdaj, kje, kako in s kom naj bi se bodoča prodaja vršila.
Toženec, ki je po tem, ko je podal odgovor na tožbo, nastopil s prestajanjem zaporne kazni, bi moral o spremembi naslova obvestiti sodišče.
Ker prebežniki izhajajo iz Makedonije, kot nestabilne države z veliko brezposelnostjo, je sodišče le prebralo njihove izpovedbe, brez da bi jih povabilo na glavno obravnavo.
Dejstvo, da je obdolženec državljan EU in zato mobilen ter da se na vabilo na zaslišanje ni odzval, ne opravičuje izdajo sklepa o uvedbi preiskave brez obdolženčevega predhodnega zaslišanja.
Ker bi si obdolženec lahko zagotovil zagovornika s sedežem pisarne v kraju sojenja, sodišče obrambi ni priznalo povračila stroškov dnevnic in kilometrine iz proračuna po ustavitvi postopka.
Če je obsojenec v osebnem stečaju in se vodi postopek za odpust obveznosti, so podane objektivne okoliščine, ki obsojencu preprečujejo izpolnitev posebnega pogoja iz pogojne obsodbe.
Če oškodovanec zaradi svoje nevednosti namesto predloga za pregon poda zasebno tožbo, ni dopustna razlaga, da bi se zasebna tožba štela kot obtožni akt državnega tožilca oziroma tega nadomestila..